Kaj vam želijo prikriti proizvajalci kompozitnih in pvc-materialov

Industrija izdelave teras je v zadnjih dveh desetletjih doživela eksponentno rast. V tem času se je pojavilo in izginilo veliko podjetij. Mnogo ljudi je že slišalo za terase iz kompozitnega in PVC-materiala. Zamisel o takšnem izdelku ima veliko prednosti. Nič vzdrževanja, trpežnost, doslednost, garancija in velika barvna izbira – vse to zveni predobro, da bi bilo res. Okoljevarstvena gibanja pozivajo ljudi, da poiščejo okolju prijazne materiale za terase in s tem pomagajo okolju. Le kaj nam pri tem ne bi bilo všeč? Oglejmo si dejstva.


Terasa iz kompozitnega materiala je izdelana iz lesnih delcev, predvsem iz žagovine in smole (tudi reciklirane). Zamisel je preprosta, toda kaj se zgodi, ko žagovini primešajo plastiko (ki se, mimogrede, pridobiva iz nafte)? Vse tožbe in reklamacije vsebujejo enake pritožbe. Upogibanje, razbarvanje, delaminacija, poškodbe, plesen, glive, mehurji, gniloba in krušenje predstavljajo zgolj nekaj težav, o katerih so poročali uporabniki. Podjetja niso spoštovala garancij in so propadla, ko so poskušala razrešiti težave in tožbe, strankam pa so ostale težave, ki jih lahko poskušajo odpraviti same. Ne razumem, kako lahko katero koli podjetje, ki izdeluje terase iz kompozitnih materialov, trdi, da gre za zeleni izdelek. Smola je (celo kadar je reciklirana) narejena iz plastike, ki se pridobiva iz nafte in predstavlja enega od dveh največjih proizvajalcev emisij ogljika. Preizkusi reciklirane smole so pokazali, da ta ni tako odporna in trajna, kot je bil osnovni plastični material. Treba je upoštevati življenjsko dobo terase in tudi vprašanje, kam s tlakom po izteku življenjske dobe?


Polivinil klorid, splošno znan kot PVC, je plastika, pri proizvodnji katere nastajajo strupeni stranski produkti. Med proizvodnjo PVC-ja nastajajo dioksin (močan karcinogen), etilen diklorid in vinil klorid, ki povzročajo zdravstvene težave. Mednje spadajo nevrološke okvare, prirojene okvare, motnje v razvoju, endokrine motnje, endometrioza, okvare imunskega sistema, poškodbe reproduktivnih organov in rak. To je material, ki se uporablja za PVC-terase. Leta 1998 so poskuse recikliranja tega proizvoda pri Zvezi popotrošniških predelovalcev plastike (Association of Post Consumer Plastic Recyclers) označili za neuspešne. Dioksin v PVC-ju je obstojen toksin, ki se počasi razgrajuje in se po zraku širi z vetrom, po vodi pa se prenaša v maščobnem tkivu morskih živali. V nevarnih koncentracijah so ga odkrili v tkivih kitov, polarnih medvedov, rib in mleku eskimskih mater. Smrtonosni dodatki, kot so svinec, kadmij in organokositrove spojine, ki preprečujejo razpadanje PVC-ja, so znani povzročitelji raka, zastrupitve s svincem in astme. Ali to zveni kot izdelek, ki mu želite izpostavljati svoje otroke, domače ljubljenčke, okolje in sebe?


Zdaj pa si oglejmo naravne, lesene terase, torej materiale, s katerimi so gradili domove in različne objekte že od pradavnine. Trdi les, kot je ipe, ima brez obdelave življenjsko dobo 40 let, z enim nanosom zaščite pred UV-žarki pa 100 let. Ipe je tropski les, ki je postal priljubljen zaradi svoje lepote, gostote, odpornosti na plesen in mrčes ter dolgoživosti. Ta trdi les se z razlogom uporablja za komercialne projekte, kot je leseno sprehajališče Boardwalk v Miami Beachu. Zakon Lacey Act, organizaciji GFTN (Global Forest & Trade Network) in IBAMA ter druge organizacije pomagajo preprečevati nezakoniti uvoz debel. Zdaj lahko dobite teraso s certifikatom FSC za projekte LEED ali za svoj duševni mir. Lahko ste prepričani, da se bo ta povsem razgradila brez škode za okolje, da jo je mogoče v celoti reciklirati in da je trajna. Kar smo iskali, je že dolgo na voljo. Le kaj nam pri tem ne bi bilo všeč?